Fontana di Kr'neki

Presneto, torek je že…

Obožujem vodo. Kakršno koli, pardon, razen megle in dežja in dolgo časa sem razmišljala, da bi jo imela tudi v stanovanju. Pa ne le tiste iz pip. Tako sem se nekaj časa navduševala nad akvariji, pa mi nekako ujete žvalce niso potegnile. Druga opcija je bila kakšna prijetna majhna fontana. Sploh po letošnjem poletnem obisku Rima, kjer je fontan toliko, da jih niti prešteti ni moč.

Nikoli nisem načrtno stikala po štacunah samo zaradi fontane. V takšnih primerih običajno najdeš vse drugo, razen tistega, kar iščeš. V petek pa se je ponudila krasna priložnost. V Semenarno sem morala po zemljo in insekticid za mojo ubogo orhidejo, katero so napadle volnene uši. In da ji ne bi bilo dolgčas, sem si kupila še eno orhidejo. Če bosta dve, jima ne bo dolgčas in bosta bolje uspevali. Ko se tako sprehajam po Semenarni gor in dol in firbcam, če imajo še kaj pametnega, za kar bi bilo vredno zapraviti kakšen Euro več, sem v nekem kotu stran od »vročih« polic zagledala… fontane. Vseh sort in vrst. Znižane za 50 % zaradi razprodaje zalog. Hm…. razlog več. A po drugi strani mi je bilo vseeno malo sumljivo, pa sem gnjavila prodajalca okoli oporečnosti ali neoporečnosti artikla, češ: »Zagotovo je nekaj narobe, da je tako poceni…«.

Ko sem to čudo prinesla domov, mi je bila totalna neznanka, kako to spraviti skupaj, da me prvič ne bo ubilo in drugič, da bo to funkcioniralo. Kakšnih uporabnih navodil za sestavljanje ni bilo v paketu, je bil pa priložen komplet kamnov. Lepa reč, kamne torej lahko tudi kupiš… Ko takole gledam in opazujem posamezne dele, jih poskušam sestaviti v neko smiselno celoto, sem si šele dobro ogledala, kaj sem pravzaprav kupila. Po težkih mukah mi je le nekako uspelo. Priklopila sem to novo nastalo čudo na 220 in ga vžgala in glej, glej: pred mano se je pojavila podoba ognjenika z rdečo lučko na vrhu, ki ne samo, da po hribčku poganja vodo, pač pa dela tudi meglo. Fantastično in sila imenitno. :) Je pa nastal drug problem. Megla je namreč puščala vlago na podlagi, ta podlaga pa je omara iz masivnega lesa. Tako sem morala poskrbeti tudi za podlago, da mi vlaga ne uniči pohištva. Našla sem star kos toplega poda, ki je ostal še od bogve katerega leta, in kot naročen je pasal na omaro. Tako je bil rešen tudi ta problem.



Prav ponosna sem na tole mojo »Fontano di Kr'neki«.